Objavljamo pravila, ki se nanašajo na boj proti dopingu. V Zvezi za športni ribolov na morju Slovenije želimo, da se z njimi seznanijo vsa društva in klubi ter prosimo, da o njih obvestite vse svoje športnike, trenerje, medicinsko osebje ter vse ostale klubske sodelavce.

Mednarodna skupnost se je po dogovoru predstavnikov vlad in civilne športne sfere na 1. Svetovni konferenci o dopingu odločila, da odločno poseže v boj proti uporabi nedovoljenih snovi (dopingu) v športu. Vlada RS se je s podpisom pristopne izjave h Kopenhagenski deklaraciji proti dopingu v športu (sklep vlade št. 666-2/2004-1 z dne 22. 07. 2004) zavezala, da bo Republika Slovenija ratificirala UNESCO Mednarodno konvencijo proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, ki bo kot mednarodni pravni akt dala vladnim institucijam ustrezno pravno podlago za sprejemanje ukrepov na področju boja proti dopingu v športu. Državni zbor je ratificiral omenjeno konvencijo konec lanskega leta.

Ministrstvo za šolstvo in šport se zaveda resnosti in nevarnosti uporabe nedovoljenih snovi v športu. Najpomembneje je pri tem ustrezno zaščititi mlade športnike. Zato je dalo pobudo, da se v novelo Kazenskega zakonika vključi tudi ustrezna obravnava nedovoljene uporabe, posedovanja, preprodaje in razpečevanja nedovoljenih snovi v športu ter da se kazensko obravnavajo vsi, ki so soudeleženi pri kršitvah protidopinških pravil in postopkov.
Z uveljavitvijo novega Kazenskega zakonika, ki je začel veljati 1. novembra 2008, je Slovenija naredila pomemben korak v boju proti dopingu na nacionalni ravni, ob tem pa začrtala smernice obravnave dopinga na ravni EU. Nov Kazenski zakonik opredeljuje, da kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot nedovoljene snovi v športu, je kaznivo dejanje, ki se kaznuje celo z zaporno kaznijo. Prav tako je kaznivo dejanje, če kdorkoli brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo nedovoljenih snovi v športu.
Kazenski zakonik opredeljuje kot kaznivo dejanje tudi napeljevanje drugega k uživanju prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa nedovoljene snovi v športu.

Dne 19. novembra 2008 je bil v Modrem salonu GH Union v Ljubljani v organizaciji in izvedbi Olimpijskega komiteja Slovenije na posvetu namenjenem panožnim športnim zvezam obravnavan Pravilnik proti dopingu Nacionalne doping komisije. Kot je bilo navedeno v vabilu sta Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije in Strokovni svet za šport pri Vladi Republike Slovenije na svojih zadnjih sejah v mesecu oktobru sprejeli »Pravilnik proti dopingu Nacionalne antidoping komisije«. 
Pravilnik, ki na nacionalnem nivoju opredeljuje aktivnosti na področju boja proti uporabi dopinga, je strokovno usklajen dokument na nacionalnem nivoju, kot ga zahteva trenutno veljavni Kodeks WADE (WADA - Svetovne antidoping agencija).

Posvet je odprl s pozdravnim nagovorom sekretar odbora za vrhunski šport pri OKS g. Janko Dvoršak, navedel zgodovino nastajanja, delovanja in razvoja Nacionalne antidoping komisije (NAK) OKS, sprejete dokumente ter povezovanja z vsemi ostalimi dejavniki na področju boja proti dopingu.
Sistem delovanja NAK je predstavil njen predsednik dr. Joško Osredkar, ki je v nadaljevanju pojasnjeval po izbranih točkah določene vsebine novega pravilnika opredeljene v 18 točkah, natisnjenih na 42 straneh. Mag. Irena Ilešič Čujovič je pojasnila del, ki se nanaša na primere vodenja disciplinskega postopka. Predstavniki OKS so udeležence seznanili z novim on line sistemom Adams, ki so ga sami tudi testirali in se bo uporabljal na področju obravnavane tematike posveta.

V razpravi, ki je sledila so se oglasili predstavniki panožnih zvez, katerih športniki so tudi po statističnih podatkih največkrat obravnavani v kontrolnih procesih boja proti dopingu in sicer atletske, kolesarske in plavalne. Med drugim so bila izpostavljena vprašanja uveljavljanja navedenega pravilnika njegovega začetka in veljavnosti ter uveljavljanja pravnih podlag, prav tako ni bil po mnenju udeležencev najbolje izbran naslov pravilnika, glede na razpravo in podane nejasnosti izdanega pravilnika je bilo dogovorjeno, da se pisne pripombe za vsa današnja tehnična vprašanja in vsa ostala, ki se bodo še pojavila naslovi na OKS.
Boj proti dopingu mora zajemati vse športe in športne discipline in ne samo nekatere športe in nekatere države, gledano v globalnem merilu. Znani so primeri, ko se reprezentance udeležijo celo Olimpijskih iger samo pod pogojem, da športniki ne bodo testirani. Jasno je, da je večja možnost, da bodo nekoga zasačili, če bo večkrat testiran kot so ostali. To pa vsekakor meče slabo luč in jih postavlja v neenakopraven odnos. Predvsem je pri tem vprašljivo ravnanje sponzorjev, ki se ne želijo pojavljati tam, kjer so pojavljajo primeri dopinga. Po drugi strani pa imamo primere, ko se v nekaterih športnih disciplinah tako »lepotnih« tekmovanj ali pa katerihkoli drugih rekreativnih (predvsem v aerobnih športih) tekmovanjih pojavljajo zadeve, ki niso sprejemljive. Veliki denarji se namreč služijo s prodajami takšnih ali drugačnih »substanc« v športnih ali drugih »specializiranih« trgovinah. Znani so tudi primeri pritiska države ali pa nacionalnih in panožnih zvez na tiste, ki so odkrivali nepravilnosti oz. pojave dopinga v športu. Pa naj si bodo to novinarji ali pa razni športni delavci tako v Nemčiji kot v Sloveniji. Slednji so ostali celo brez služb.
Prav tako je bil obravnavano tudi gradivo Ministrstva za šolstvo in šport v delu, ki se nanaša na obravnavo dopinga v športu v novem Kazenskem zakoniku, ki tudi zahteva določene popravke. Predvsem je bil izpostavljen del, ki se nanaša na pristojnosti zdravnikov. Drugo pa je dejstvo, da se večina športnih delavcev pozna med sabo in vsi ponavadi vedo vse. Tudi to, kdo so osebe, ki oskrbujejo športnike s prepovedani substancami in kdo uporablja prepovedane metode. Praksa kaže, da se o prodajalcih in dobaviteljih govori samo po vogalih. Se bo pojavil kdo od trenerjev in funkcionarjev ter resnično obvaroval športnike zla, ki se imenuje doping? Bodo morda tudi športniki sami v zaščito svojega zdravja prijavljali spremljajoče osebje, ki jih navaja h kršenju protidopinških pravil ali storitvam kaznivih dejanj, povezanih z uporabo nedovoljenih snovi? Ali bo ostalo na tem, da se za vsako ceno (tudi svojega zdravja) doseže športni uspeh, razni »managerji« in »dobavitelji opojnih substanc« pa bodo v posmeh vsem in vsemu izpraznili žepe športnikov  oz. »svojih varovancev« ter dobro poskrbeli izključno za svoj gmotni položaj? Ko se nekaj zgodi, se predvsem delajo eni in druge nevedne in iščejo izhode v »procesnih« napakah organov, ki vodijo postopke boja proti dopingu. Vprašanje obstaja lahko samo na temo, kdaj bodo spregledali eni in drugi.
Objavljamo tudi Listo prepovedanih snovi in postopkov, ko stopi v veljavo  z dnem 01. januarja 2009.

POVEZAVA NA DOKUMENTE "anti doping"