Zveza za športni ribolov na morju Slovenije je nastala v letu 1994, ko je RPD Piran podal pobudo za njeno ustanovitev pri tem pa sta ga podprla in pristopila k podpisu ustanovne listine še MRK MENOLA Izola in RD ORADELA Piran. Pristopno izjavo pa so podpisali člani ŠRD KIT Kranj, ŠRD GUMAR Kranj, PLK Koper ter ŠRD AERO Celje.Ustanovna skupščina je bila dne 09.04.1994 v prostorih Splošne plovbe v Portorožu. Prisotnih je bilo 24 delegatov iz sedmih društev. Na ustanovni skupščini so bili izvoljeni prvi organi zveze in sicer: predsednik zveze: Bojan Loboda; podpredsednik: Anton Veselič ter sedem članski Izvršni odbor v katerem so bili poleg predsednika in podpredsednika še naslednji člani: Jernej Zelič, Marko Simič, Nejko Toplak, Sašo Merkandel in Bojan Šalamon. Na prvem sestanku novo izvoljenega Izvršnega odbora je bila formirana tekmovalna komisija, ki je za predsednika imenovala Gojka Viskiča. Športna ribiška društva so bila do ustanovitve samostojne zveze člani Potapljaške zveze Slovenije in so v njej delovala kot komite za športni ribolov na morju. Glavni razlog takratne razdružitve od Potapljaške zveze je bil izboljšati finančni položaj športnih ribiških društev. Predvsem pa približati zvezo morju in s tem še bolj aktivirati delo zveze in društev predvsem na športnem področju. Z navedenim predlogom so se strinjala vsa društva. Da je to premišljena in pravilna odločitev se je pokazalo takoj v naslednjem letu z dosežki, predvsem na športnem področju. Ti pa so se nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Od tedanjih sedem društev je danes v Zvezi za športni ribolov na morju Slovenije registriranih šestnajst društev s skoraj 1200 člani. Zveza za športni ribolov na morju pa ni delovala samo na športnem področju ampak sodeluje s sorodnimi panogami tako na domačem kot na mednarodnem področju. Z vidnimi športnimi dosežki in delovanjem naših predstavnikov v domačih in mednarodnih zvezah smo si pridobili velik ugled, ki je bil izražen ob podelitvi 34. Svetovnega prvenstva v lovu s palico iz zasidranega čolna leta 1998 v Portorožu. Organizacija in izvedba tega tekmovanja pa še do danes velja med strokovnjaki in tekmovalci za najboljše SP tako v organizacijskem kot izvedbenem smislu.

Zveza za športni ribolov na morju Slovenije (ZŠRMS) je kot krovna organizacija ribolovnega športa na morju institucija civilne družbe in kolektivni organ, ki o svojih programskih usmeritvah in dokumentih razpravlja ter odloča na demokratičen način. Osebno (prip. AŠ) kot novo izvoljeni predsednik menim, da mora program ZŠRMS odražati večplastnost našega športa, mora biti odsev stanja in razvojnih možnosti, njegovi cilji pa, če so še tako ambiciozni, morajo biti realni in uresničljivi. Strateških ciljev nam nihče ne more vsiljevati. Nasprotno, zrasti morajo iz nacionalnega strateškega načrta in predvsem potreb našega športa kot sfere civilne družbe, ki  je in mora biti v javnem interesu. Sredstva, ki jih zanj namenja država niso takšna kot si želimo. Tista, ki pa so, predstavljajo zanesljivo naložbo v zdravje prebivalstva, v njegovo splošno telesno pripravljenost in kondicijo, v delovno sposobnost in v vrednote. Predvsem se moramo zavedati, da je naša skupna odgovornost ustvarjanje pogojev za vrhunske dosežke. Ustvarjanje pogojev vsem državljanom naše dežele za vsaj minimalno športno udejstvovanje pa kot učinkovit odgovor na stranpoti, po katerih hodi del sodobne družbe. Ne glede na to, da so vladni organi pripravili na področju morskega ribištva dva nova dokumenta, moramo vsi člani ZŠRMS usmerjati in opravljati nam dano poslanstvo v nadaljevanju bogate in uspešne, več kot stoletne tradicije morskega ribolova v Slovenije ter zastopati svoja stališča in interese na temelju strokovnega, neprofitnega in odgovornega delovanja v javnem interesu. Menim, da so nekatera od dosedanjih temeljnih programskih izhodišč ZŠRMS dobro premišljena ter dovolj široko sprejeta in so opredeljena tako v nalogah kot dokumentih zveze. Pomanjkljive in manjkajoče dokumete bomo ustrezno strokovno pripravili.

Delo same ZŠRMS v prihodnjem obdobju je bilo v predstavitvenem kandidacijskem gradivu strnjeno v bistvena vprašanja, ki narekujejo skrb za enakopravnost vseh članov, skrb za razvoj športnega ribolova tako z obale kot iz zasidranega čolna ter povezovanja s šolami z namenom popularizacije našega športa in pridobivanja novih kadrov, skrb za razvoj rekreativnega ribolova kot pomembne turistične dejavnosti, skrb za zakonitost in transparentnost poslovanja skladno s statutom ter vsemi pravnimi določili, skrb za uresničevanje sklepov skupščine ZŠRMS.

Naše najpomembnejše naloge vidimo v naslednjih točkah:

1. Prihodnost naše organizacije v smislu nove zakonodaje.......Kot zveza vseh društev, moramo  delovati predvsem v njihovem interesu kot pomemben del civilne družbe na strogo nestrankarski osnovi. Po uveljavitvi ustrezne zakonodaje in podzakonskih predpisov s strani vlade pa izdelati ustrezne dokumente za delovanje zveze.

2. Sodelovanje z državo, resornimi ministrstvi, vladnimi in nevladnimi organizacijami.......V naslednjem mandatnem obdobju bo to pomemben del aktivnosti ZŠRMS;  poleg najpomembnejših resorskih ministrstev …za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;  …za šolstvo in šport; …za okolje in prostor; … za gospodarstvo, bomo sodelovali tudi z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami s katerimi nas vežejo skupna področja delovanja.

3. Sodelovanje s stroko.......Temelj našega dela mora biti strokovnost zato je tesno sodelovanje in povezovanje na tem področju posebno pomembno. Še posebej z javnim zavodom, biotehnično in veterinarsko fakulteto, fakulteto za šport ter njenim inštitutom za šport ter drugimi strokovnimi institucijami.

4. Strategija delovanja ZŠRMS.......V najkrajšem času bomo pregledali in ocenili osnutek dokumenta, ki opredeljuje strateško usmeritev našega dela v prihodnjem obdobju oz. mandatu. Prav tako potrebne dopolnitve te strategije v luči nove zakonodaje ter konkretizacija zapisanih nalog, predvsem prednostnih. Določili bomo cilje in strategijo delovanja ter opredelili standarde delovanja ter prioritet v skladu s cilji in strategijo. Pripravili bom trženjski (marketinški) načrt in v njem opredelili produkt, analizirali stanje in naše priložnosti, opredelili cilje, določili strategiji delovanja, opredelili finančne vrednosti v obliki pogodb ter opredelili orodje komuniciranja.

5. ZŠRMS v funkciji servisa ribiških društev.......Za uspešno izpolnitev v statutu zapisanih ciljev bo zelo pomembno še tesnejše sodelovanje in zaupanje med društvi in krovno zvezo. Namen je izboljšanje svetovalnega servisa oz. storitev društvom na vseh tistih področjih za katere se bodo izkazalo večinsko zanimanje; preko ustreznih teles zveze bomo zagotovili ustrezne razlage za delovanje, s prijaznim in korektnim odnosom vzpostavljali naše komuniciranje in medsebojno odvisnost.Naše aktivnosti moramo usmeriti v prid povezovanja klubov in iskanju skupnih poslovnih priložnosti, popularizaciji v prid športnega ribolova na morju v širšem pomenu športa in rekreacije kot aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Prav tako izraziti podporo in skrb za naš podmladek ne samo na nivoju reprezentanc z omogočanjem finančnih in materialnih sredstev za razvoj mladih ribičev za vse člane ZŠRMS.Slaba informiranost članstva, težave pri dostopu do ustreznih informacij in gradiv, predpisov in ostalih akti delovanja ter zapozneli zapisniki ZŠRMS navajajo glasnejša razmišljanja in potrebe večine članstva po postavitvi spletni strani, ki bi jo že davno morala imeti ZŠRMS. Aktualnost današnjega trenutka narekujejo več kot upravičene zahteve članstva po realizaciji te naloge. Več o tem v eni od naslednjih točk.

6. Način dela, organizacija, financiranje in vodenje ZŠRMS.......ZŠRMS mora bolj kot do sedaj svoje aktivnosti usmerjati v prid povezovanja društev in okrepiti vlogo krovne zveze ter s svojimi organi skrbeti kot strokovni servis za uresničevanje skupnih in posebnih interesov vseh društev opredeljenih v statutu. Temu mora biti podrejeno delovanje vseh organov zveze, organizacija in sestava delovnih teles, organizacija in delo strokovnih služb, razporejanje in koriščenje finančnih in materialnih sredstev zveze. Predvsem bomo skrbno analizirali stroške poslovanja in poskrbeli za znižanje oz. ukinitev nepotrebnih stroškov ter iskanje novih virov financiranja. Ugotoviti moramo realne potrebe tako finančne, materialne kot tehnične. Hkratna prizadevanja na teh področjih bodo povečala stabilnost delovanja in učinkovitost ZŠRMS.Za razliko od dosedanjega delovanja izvršnega odbora bi si še posebej želel okrepiti njegovo delovanje, kjer bi vsak član prevzel pokrivanja posameznega področja delovanja. Ta področja pa so predvsem kadrovska in mednarodna dejavnost, promocijske aktivnosti, naravovarstvo in ekologija, tekmovalne dejavnosti, informatika in spletna stran zveze, odnosi z javnostmi, delo z mlajšimi člani, pravno področje, strokovno usposabljanje in ekonomsko finančno področje. Funkcija predsednika bo v vodenju, koordinaciji dela, neposredno pokrivanje nekaterih ključnih področij delovanja zveze in odgovornosti, ki seveda izvirajo iz statuta zveze. Nikakor pa to ni in ne sme nikoli biti profesionalna funkcija. Delo ZŠRMS in njenih odborov ter komisij mora biti timsko, z jasnimi zadolžitvami in odgovornim ter kolegialnim odnosom med člani. Narediti moramo vse, da bomo k sodelovanju pritegnili še nove strokovnjake tako iz naših ribiških vrst kot zunanje. Krepili bomo delovanje strokovnih organov, vodilo pa bosta strokovnost in pripravljenost za delo ter racionalnost v obsegu komisij.

7. Naravovarstvena dejavnost.......Ker se zavedamo tega svojega poslanstva, bomo tako tudi delovali. Naša naloga bo ustreznemu ministrstvu za okolje posredovati pripombe in se aktivno vključiti v pripravo ustreznih zakonskih aktov. Spoštovali bomo našo in evropsko zakonodajo ter kandidirali na ustrezne razpise skladov.

8. Upravljanje z ribjim življem, program in načrtovanje upravljanja.......Zveza bo v okviru svojih pristojnosti sodelovala z državo na področju upravljanja z ribjim življem ter izdelavi programa in načrtovanja upravljanja v povezavi z društvi in v javnem interesu.

9. Strokovno usposabljanje.......Strokovno usposabljanje na vseh nivojih je ena od prioritetnih nalog ZŠRMS, saj sodimo med redke zveze, ki nimajo izdelanega ustreznega programa strokovnega usposabljanja in licenciranja. Nimamo ne verificiranih ustreznih strokovnih kadrov ne potrebne domače literature. Strokovnjaki na tem področju pa obstajajo. Zato je v pripravi ambiciozen načrt dela na tem področju, ki ga bo potrebno uspešno izpeljati zaradi njegovega osnovnega namena. Izboljšati kakovost strokovnega usposabljanja in izobraževanja ter licenciranja za trenerje in sodnike, dvigniti strokovni nivo in v procese usposabljanj vključiti nove vsebine, ki jih pred nas postavlja nov čas.

10. Delo z mladino.......Opaziti je velik generacijski razkorak, članstvo se stara. Narediti je potrebno analizo stanja in vzrokov ter pripravo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja. Prav tako bomo opravili analizo kdo se v društvih ukvarja z mladimi ribiči in kakšen je nivo usposobljenosti sedanjih mentorjev. Z dobro pripravljeno strategijo bi želeli pritegniti več mladih ribičev in več mlajših mentorjev.

11. Mednarodna dejavnost.......Težišče mednarodnih dejavnosti bo še naprej v nadaljnji krepitvi in razširitvi sodelovanja v vseh mednarodnih povezavah na področju športnega ribolova na morju (tako Mednarodne konfederacije CIPS kot Mednarodne federacije FIPS-M) in naravovarstva, športno-tekmovalni dejavnosti tako na EP in svetovnih prvenstvih, krepitvi sodelovanja z ribiškimi zvezami in organizacijami v sosednjih držah ter krepitvi sodelovanja z zamejskimi društvi.

12. Promocija ribolovnega turizma.......ZŠRMS mora postati nosilec in spodbujevalec društvom v promociji športnega ribolova na morju oz. ribolovnega turizma v Sloveniji. Jasno moramo v dokumentih opredeliti naša stališča do razvoja te vrste turizma kot doživljajskega turizma in kot zelo pomembnega sestavnega dela turistične ponudbe celotne naše obale. V ta namen bo potrebno pripraviti pogoje sodelovanja s turističnimi akterji ter tudi ustrezno promocijsko gradivo za vse vrste medijev.

13. Tekmovalna dejavnost.......Tekmovalna dejavnost je pomembnejši del aktivnosti ZŠRMS, saj v teh procesih sodeluje veliko ribičev tako v društvenih kot reprezentančnih aktivnostih. Športno tekmovalno dejavnost in pogoje delovanja vseh reprezentanc moramo usmerjati tako, da bomo sledili trendom in spremembam tako na mednarodnem kot nacionalnem nivoju. Poleg že obstoječih oblik tekmovanj se bomo posvetili povečanju organizacijske kakovosti in nadzoru tekmovanj; ZŠRMS mora biti nosilka nadgradnje aplikativnih znanj in strokovnega razvoja vseh kadrov, ki delujejo v tekmovalnem sistemu, tekmovalci, sodniki, organizatorji in trenerji; razviti in posebno pozornost bomo morali posvetiti tekmovalnim dejavnostim mladih. ZŠRMS mora v prihodnje izboljšati temeljne pogoje za priprave in nastope državnih reprezentanc na svetovnih prvenstvih. Prav tako tudi še bolj kot do sedaj s svojim izvršnim odborom sodelovati in omogočati zagotavljanje manjkajočih sredstev iz naslova državnih sredstev namenjenih vrhunskemu športu ter pridobivanju sponzorskih in donacijskih sredstev. Pripraviti in izdelati bo potrebno standarde tekmovalne in osebne opreme za vse reprezentance ter pogoje za pripravo ekip (prevoz, nastanitev, prehrana, zdravstvena oskrba….). Pogoj temu so tudi aktivnosti v prid modernizacije treningov z ureditvijo ustrezne informacijske tehnologije, ki bo dostopna tudi društvom in bazi sedanjih in bodočih reprezentantov.Društvom pa omogočiti udeležbo na drugih mednarodnih tekmovanjih pod pogojem, da so tekmovalci na zadostnem kakovostnem nivoju. Po dogovoru z društvi in tekmovalno komisijo bo ZŠRMS kandidirala oz. podprla društva v kandidaturah za mednarodna tekmovanja kot tudi seveda za evropsko ali svetovno prvenstvo. Ob udeležbi na tekmovanjih v tujini bomo morali zagotoviti ustrezen promocijski material s katerim bodo naše reprezentance uspešno in organizirano predstavile športni ribolov na morju in naša društva ter zvezo. Organizacije domačih tekmovanja naj imajo predvsem namen popularizacije športnega ribolova na morju kot tudi primeren način komuniciranja z javnostjo in srečanja s sponzorji.

14. Izdajateljska dejavnost (glasilo, bilten, zbornik….).......ZŠRMS nima izdelanega neposrednega informatorja, ki bi bil vez med društvi in krovno zvezo. Izdajateljska dejavnost ni ravno del naše ribiške tradicije in kulture. Z razširitvijo kroga sodelavcev bi morali pričeti s povečanjem aktivnosti na tem področju čim prej, ker drugače ne bomo pustili zanamcem aktualnih vsebin našega delovanja.

15. Stiki z javnostjo.......Glede na to, da naša ZŠRMS sodi med pomembne organizacije civilne družbe je zelo pomembno, da njeno delo poteka transparentno in, da je njena najširša javnost dobro seznanjena z njim. Tako velja biti pozoren enako do domače in tuje ribiške kot širše slovenske javnosti. Predstaviti moramo s posebno pozornostjo predstavitvi morskega ribištva in ribičev, naših temeljnih organizacijskih oblik ter vseh včlanjenih društev tako besedno kot slikovno. Vsakoletna redna skupščina ali pa obdobje koncem meseca novembra bi bili idealna priložnost organizacije dneva športnih ribičev na morju na katerem bi podelili ustrezna priznanja in pohvale za delo v tekočem letu, prav tako pa bil lahko pripravili različne strokovne, informativne, zabavne in druge vsebine. Namen takega srečanje je ne samo pozornost najboljšim temveč predvsem medsebojno povezovanje in utrjevanje našega članstva ter pritegnitev pozornosti širše javnosti in zahvala sponzorjem.

16. Ohranjanje ribiške tradicije in ribiški muzej.......Da bi ohranili ribiške tradicijo ribolova na morju in še posebej športnega ribolova bi veljalo razmišljati o oblikovanju muzejske zbirke, pripravi ustreznega dogovora z ustreznimi resornimi ministrstvi (…za KOP, …za kulturo, …turistično zvez..) in rešiti vprašanje statusa ter lokacije muzeja, ki nebi bil samo namenjen ohranitvi tradicij temveč tudi širši turistični ponudbi.

17. Interni predpisi oz. akti ZŠRMS.......Skladno z določili zakonodaje, ki se nanaša na delovanje društev ter ribolov na morju moramo preveriti in uskladiti, po potrebi dopolniti Statut ZŠRMS ter temu primerno tudi vse ostale interne predpise. Prav tako pripraviti, pregledati in izdelati ustrezne manjkajoče.

18. Informacijska tehnologija in informacijski sistem.......Za potrebe delovanja ZŠRMS nas čaka pomembna aktivnost na globalnem področju vodenja članstva ZŠRMS. Načrtovati bo potrebno poenotenje zbiranja, vodenja, administriranja, obdelovanja in upravljanja članskih podatkov, evidenc in računalniških aplikacij s pomočjo informacijske tehnologije in informacijskega sistema tako za potrebe društev kot na ravni ZŠRMS ter vseh tekmovanj v organizaciji zveze. Za povečanje učinkovitosti, kakovosti in uporabnosti na višji in sodoben nivo delovanja ZŠRMS je potrebno načrtovati ustrezne pristope, ki morajo biti v skladu z zakonskimi okviri, statutom naše zveze in njenimi pravilniki. Izvedba mora potekati po fazah, ki jo bodo strokovno utemeljili strokovnjaki. Vsaka takšna naloga pa zahteva načrtovan pristop in temeljno pripravo. Opredelitev želja, potreb in interesov ter težav vseh zainteresiranih; temeljit razmislek o ideji, pristopu ter načinu izvedbe, testiranje uporabnikov; določitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev; opredelitve o izvajalcu ter notranjih in zunanjih sodelujočih….skratka opredeliti moramo vse naloge do konkretizacije, ki se bo odražala v pisni obliki načrtovanega projekta. Najvažneje pa je, da ima zveza svojo spletno stran, ki bo služila tako članom v zaprti obliki in s potrebnim geslom za dostop ter ostalim delom kot ga imajo urejene na svojih spletnih straneh tudi druge panožne zveze. Vse tehnične podrobnosti in dogovorjene potrebe se morajo opredeliti s potrebnimi pravilniki in navodili. Glede na dislociranost članstva in potrebe je elektronsko poslovanje več kot upravičena zahteva po čimprejšnjem ukrepanju in uvrstitev med prioritete nalog, ki so pred ZŠRMS in jih le ta mora ponuditi svojemu članstvu. Uporabnost enotne aplikacije za sistemsko upravljanje svojega društva bi bila priporočljiva, nikakor pa ne obvezna. Obveznost bi bila samo samostojno dostopanje društev v bazo ZŠRMS, ki bo skrbela za potrebne baze podatkov. Pred tem pa bodo jasno določene in opredeljene naloge in pristojnosti.

Osebno vidim našo perspektivo v subtilnem sožitju amaterskih in profesionalnih pristopov, torej v sožitju in sinergiji, ne pa v medsebojni konkurenci in prepiru. Ukvarjanje s športnim ribolovom na morju bi moralo dvigovati športno in splošno kulturo. Od nas zahteva vztrajanje in potrebo po brezkompromisnem boju z raznimi odkloni in doseganju športnih rezultatov na pošten način ob enakih pogojih za vse ob uveljavljanju športnih vrednot in fair playa.